Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo (KMIS) je objavil izsledke javnomnenjske raziskave, ki kažejo na močan porast pripravljenosti ukrajinskega prebivalstva na ozemeljske kompromise v zameno za mir. Delež vprašanih, ki bi bili pripravljeni prepustiti del ozemlja za končanje konflikta, se je s približno 10 odstotkov v letu 2022 povzpel na 33 odstotkov ob koncu leta 2025. Raziskava, ki so jo izvedli med 26. novembrom in 29. decembrom 2025 na območjih pod nadzorom Kijeva, razkriva postopno spremembo v javnem mnenju po dolgotrajnih spopadih. Hkrati se je močno zmanjšal delež tistih, ki odločno zavračajo kakršno koli odstopanje ozemlja. Leta 2022 je brezkompromisno držo zavzemalo 82 odstotkov državljanov, do konca leta 2025 pa je ta številka padla na 53 odstotkov. Anketiranci so izrazili tudi rekordno nizko stopnjo zaupanja v vlado predsednika Volodimirja Zelenskega. Omenjeni premiki v razpoloženju javnosti sovpadajo z nekaterimi poročili tujih medijev, kot je The New York Times, o morebitni večji prožnosti ukrajinskih predstavnikov pri pogajanjih z ameriškimi delegacijami v tujini. Raziskava je zajela 1001 polnoletno osebo s statistično napako do 4,1 odstotka.

Obsežna preiskava, ki temelji na razkritju zaupnih dokumentov, je razgalila brutalno delovanje ruskega vojaškega aparata do lastnih pripadnikov. Dokumenti razkrivajo, da ruska vojska izvaja usmrtitve brez predhodnih sodnih postopkov nad vojnimi obvezniki, ki zavračajo ukaze ali poskušajo zapustiti bojišče. Poročilo vključuje pretresljiva pričevanja in dokaze o sistematičnem mučenju tistih, ki ne izpolnjujejo vojaških pričakovanj, kar služi kot sredstvo za vzdrževanje discipline s pomočjo terorja. Preiskava časnika New York Times poleg usmrtitev izpostavlja tudi prisilno vračanje hudo bolnih in ranjenih vojakov na fronto. Po navedbah v dokumentih so na bojišča poslali celo vojake na invalidskih vozičkih ter tiste z amputiranimi okončinami. Takšna praksa kaže na kritično pomanjkanje žive sile in popolno neupoštevanje mednarodnih humanitarnih standardov s strani ruskega vojaškega vodstva, ki lastne vojake uporablja kot potrošno blago v vojaški agresiji.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Venezuelske oblasti pod vodstvom predsednika Nicolása Madura so pridržale najmanj pet državljanov Združenih držav Amerike, kar velja za vnovično zaostritev odnosov med državama. Med pridržanimi so tri osebe z dvojnim venezuelsko-ameriškim državljanstvom ter dva ameriška državljana, ki po trenutno dostopnih podatkih nimata predhodnih povezav z Venezuelo. Po poročanju časnika The New York Times so se aretacije začele neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal okrepljene vojaške operacije v Karibskem morju. Ameriški uradniki, ki so želeli ostati anonimni, so potrdili, da vsaj dve od teh pridržanj štejejo za nelegitimni. To dejanje pomeni oster preobrat v diplomatskih odnosih, saj so ZDA še nedavno zatrjevale, da v venezuelskih zaporih ni več njihovih državljanov. Strokovnjaki ocenjujejo, da Caracas uporablja pridržane Američane kot vzvod za pogajanja oziroma kot odgovor na naraščajoč pritisk Washingtona. Dogajanje spremljajo visoke napetosti v regiji, kjer se interesi Trumpove administracije in Madurovega režima ponovno neposredno spopadajo, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump po poročanju časnika The New York Times ne namerava ugoditi zahtevam ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede varnostnih jamstev v obsegu, ki ga pričakuje Kijev. Viri blizu ameriške administracije navajajo, da Trump vztraja pri svojem pristopu k reševanju konflikta, ki se ne sklada s pričakovanji ukrajinske strani. Ameriški mediji poudarjajo, da so prizadevanja Zelenskega za pridobitev trdnih obljub Washingtona glede prihodnje zaščite Ukrajine naletela na odpor, kar bi lahko ogrozilo prihodnja pogajanja in stabilnost v regiji. Poročanje kaže na naraščajoče razhajanje med strategijo Kijeva in novo politiko Bele hiše. Medtem ko Zelenski poudarja nujnost formalnih varnostnih jamstev za preprečitev nadaljnje agresije, Trumpova administracija takšne zahteve ocenjuje kot potencialno nevarne oziroma neizvedljive v trenutnem geopolitičnem okviru. To dogajanje potrjuje predhodne napetosti med voditeljema, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.

Rusija je priznala, da je tanker Bella 1 ruski in je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev zasledovanja tankerja, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. Nota je bila poslana ameriškemu zunanjemu ministrstvu in Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med zaslišanjem v predstavniškem domu ZDA podal odločno izjavo, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez vloge Donalda Trumpa. Smith je aktualnega predsednika označil za najbolj odgovorno in krivo osebo v kriminalni zaroti, katere cilj je bil razveljaviti izide predsedniških volitev leta 2020. Po njegovih besedah so bili vsi sozarotniki le orodje za uresničevanje Trumpovih osebnih političnih interesov in ohranitev oblasti kljub volilnemu porazu. Objava prepisov in videoposnetkov Smithovega zaslišanja je v republikanskem taboru sprožila val ogorčenja, pri čemer so nekateri privrženci gibanja MAGA tožilca označili za tirana, ki naj bi kršil Trumpovo pravico do svobode govora. Smith je te očitke zavrnil in poudaril, da prva dopolnitev ameriške ustave ne ščiti goljufij in spodbujanja k nasilju. Hkrati so se v javnosti pojavila opozorila pravnih strokovnjakov, da Trumpova politika maščevanja, ki vključuje pritiske na zvezne države za ponovni pregon oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, predstavlja nevarno spodkopavanje ustavnih načel, vključno s prepovedjo ponovnega sojenja za isto dejanje.

Donald Trump je zavrnil pomisleke glede svojega zdravja in zatrdil, da je njegovo zdravje 'popolno'. Razkril je tudi podrobnosti o gradnji 'Slavoloka zmage' v Washingtonu, ki naj bi se začela februarja, in napovedal morebitne UFC prvenstvene borbe junija. Na silvestrovo je obljubil 'mir na Zemlji' kot svojo novoletno zaobljubo.

Novi New York Times članki razkrivajo, da je Donald Trump v svojem prvem mandatu Zelenskega označil za 'ubljudka'. Po münchenski konferenci je Trump kritiziral svojega posebnega odposlanca Kita Kellogga zaradi pohval Zelenskemu, češ da je 'idiot'. Trump naj bi tudi podvomil o svoji sposobnosti očaranja Vladimirja Putina. Po ogledu vojaškega parade v Moskvi je Trump priznal, da ga je navdušila moč ruske vojske in Rusijo označil za nepremagljivo.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je v četrtek ob uradnem prevzemu funkcije poskrbel za zgodovinski mejnik v mestni politiki. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini New Yorka, je ob zaprisegi uporabil tri različne izvode Korana. Po poročanju časnika New York Times je ta poteza simbolizirala novo poglavje v civilni zgodovini mesta, ki velja za eno najpomembnejših svetovnih metropol. Svečanost je potekala ob prisotnosti številnih verskih in političnih voditeljev, ki so dogodek označili za prelomnico v vključevanju različnih skupnosti v upravljanje mesta. Mamdani je tekom dneva uporabil različne izvode svete knjige na ločenih ceremonijah, s čimer je poudaril svojo versko identiteto in zavezanost služenju vsem prebivalcem mesta. Njegova izvolitev in način zaprisege odražata demografske spremembe in naraščajoč politični vpliv muslimanske skupnosti v Združenih državah Amerike.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na Koranu. O dogodku, ki predstavlja pomemben mejnik za muslimansko skupnost v Združenih državah Amerike, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolno obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najvplivnejših metropol na svetu. Izbira verskega besedila za uradno zaprisežo odraža rastočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo identiteto in vključenost različnih manjšin v upravljanje mesta. Pričakuje se, da bo slovesnost privabila veliko pozornosti tako domače kot mednarodne javnosti, saj New York tradicionalno velja za talilni lonec kultur in pomembno politično središče.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na koranu. O napovedanem dejanju, ki predstavlja pomemben mejnik v politični zgodovini mesta, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolično obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najpomembnejših svetovnih metropol. Odločitev za uporabo korana namesto tradicionalne biblije odraža naraščajočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki ter v samem New Yorku. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo osebno identiteto in versko prepričanje. Dogodek bo spremljala svetovna javnost, saj New York pogosto postavlja trende na področju vključevanja manjšin v najvišje organe oblasti.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Volodimir Zelenski. To je poročal New York Times.

Po poročanju New York Timesa naj bi bil Donald Trump navdušen nad parado zmage v Moskvi 9. maja, pri čemer naj bi Rusijo označil za 'nepremagljivo'. Poleg tega naj bi Trump pozitivno ocenil ukrajinske napade na energetsko infrastrukturo Ruske federacije, ki naj bi bili pripravljeni s sodelovanjem Cie.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med februarskimi pogajanji z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom uporabil neobičajno diplomatsko prispodobo. Po poročanju časnika New York Times je Rubio v pogovoru citiral Vita Corleoneja, kultni lik iz filma Boter. Dogodek, ki naj bi po navedbah virov sprostil napeto ozračje med diplomatoma, se je zgodil v okviru prizadevanj za razrešitev mednarodnih sporov. Čeprav so pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije običajno zaznamovani s strogo formalnostjo, je Rubiova izbira filmskega citata v medijih in diplomatskih krogih vzbudila precej pozornosti. Sergej Lavrov se je na citat odzval z nasmehom, kar nakazuje na redek trenutek neformalnosti v sicer zaostrenih odnosih med velesilama. Podrobnosti o tem, kateri specifičen citat je Rubio uporabil, mediji niso razkrili, vendar poročila poudarjajo pomen tega dejanja za trenutno diplomatsko dinamiko.

Ameriški obrambni minister je marca 2025 tajno uvedel začasno prepoved dobave 155-milimetrskih topniških granat Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije ob sklicevanju na navedbe časnika New York Times. Odločitev Pentagona, ki naj bi bila sprejeta brez javne napovedi, pomeni nenaden zasuk v dosedanji vojaški podpori Kijevu, ki se na bojiščih spopada s pomanjkanjem streliva. Čeprav se v različnih poročilih pojavljata imeni sedanjega ministra Peta Hegsetha in prejšnjega ministra Lloyda Austina, viri potrjujejo, da so se omejitve začele izvajati v marcu. Ta ukrep bi lahko resno ogrozil obrambne zmogljivosti ukrajinskih sil, saj so 155-milimetrske granate ključno sredstvo v boju proti ruski agresiji. Razlogi za nenadno zaustavitev pošiljk uradno niso bili pojasnjeni, vendar odločitev prihaja v času zaostrenih razprav v Washingtonu glede nadaljnjega financiranja in obsega vojaške pomoči. Ukrajinska stran na fronti nujno potrebuje kontinuirane dobave, da bi ohranila stabilnost obrambnih linij.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

New York Times poroča, da Donald Trump naj ne bi bil pripravljen zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot jih zahteva Volodimir Zelenski. Časnik je že prej poročal, da naj bi Trump Zelenskega v preteklosti označil za 'ubogljivca'.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Ukrajinska delegacija je na tajnih pogajanjih z ameriškimi predstavniki v Savdski Arabiji prvič nakazala pripravljenost na ozemeljske popuste za končanje oboroženega spopada z Rusijo. Po poročanju ameriškega časnika New York Times so se pogovori odvili 11. marca, pri čemer naj bi ekipa ameriškega predsednika Donalda Trumpa ukrajinsko stran načrtno privedla v položaj, ki so ga nekateri analitiki označili za past. Gre za pomemben premik v ukrajinski pogajalski taktiki, saj je Kijev doslej uradno zavračal kakršne koli odstope ozemlja pod rusko okupacijo. Ameriški uradniki so med srečanjem domnevno ustvarili pogoje, v katerih se je ukrajinska stran počutila primorano razpravljati o vprašanju suverenosti nad določenimi deli države. Čeprav podrobnosti o specifičnih regijah niso javno znane, takšen razvoj dogodkov nakazuje na spreminjanje dinamike v mednarodnih prizadevanjih za mir. Ekipa predsednika Trumpa naj bi s tem preizkušala pragmatičnost ukrajinskega vodstva v luči prihodnjih diplomatskih rešitev in zmanjšanja vojaške pomoči.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med nedavnimi pogajanji z rusko delegacijo v Rijadu, ki jo je vodil zunanji minister Sergej Lavrov, uporabil citat iz kultnega filma Boter (The Godfather). Po poročanju časnika New York Times je Rubio s citiranjem Vita Corleoneja poskušal sprostiti napeto ozračje med srečanjem visokih predstavnikov Združenih držav Amerike in Rusije. Dogodek v Savdski Arabiji predstavlja redek primer uporabe popularne kulture v visoki diplomaciji med državam z zaostrenimi odnosi. Rubio naj bi z imitacijo filmskega lika želel vzpostaviti neformalno komunikacijsko pot s Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi spopadata s številnimi geopolitičnimi nesoglasji. Ruska stran podrobnosti o odzivu na nenavadno diplomatsko potezo uradno ni komentirala, mediji pa dogodek izpostavljajo kot poskus vzpostavitve osebnega stika med pogajalci.

ZDA so uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem in povezanim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Posadka enega od tankerjev, povezanih z Iranom, je poskušala preprečiti zaseg s strani ZDA s prebarvanjem v rusko zastavo. Kljub blokadi ZDA se kitajski tankerji približujejo venezuelskim vodam, kar napoveduje novo konfrontacijo med Trumpom in Xijem.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Rusija je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. V posadki tankerja so tudi ruski in ukrajinski državljani.

Tatiana Schlossberg, vnukinja Johna F. Kennedyja, je umrla v torek v starosti 35 let zaradi akutne mieloične levkemije. Bila je okoljska novinarka. Donald Trump je sprožil polemike s kritičnimi objavami o družini Kennedy na Truth Social le nekaj ur po njeni smrti.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa stopnjevale vojaški pritisk na Venezuelo in izvedle prvi neposredni napad na ozemlju te države. Po informacijah, ki jih je objavil časnik The New York Times, je ameriška obveščevalna agencija Cia z uporabo brezpilotnih letalnikov bombardirala pristaniški pomol, ki naj bi služil kot skladišče za pretovarjanje prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben preobrat v ameriški strategiji, saj so ZDA prvič uporabile silo neposredno na venezuelskih tleh, kar je sledilo tednom napovedi o odločnejšem boju proti narko-kartelom. Ameriški viri navajajo, da je bil pomol v času napada prazen, zaradi česar žrtev ni bilo. Kljub potrditvi napada s strani Washingtona režim Nicolása Madura o dogodku uradno še vedno molči. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi bil Maduro pripravljen zapustiti oblast ali pristati na zahteve Bele hiše po vzpostavitvi prehodne vlade. Napad se je zgodil v času izredno napetih odnosov, ko so ZDA že predhodno okrepile vojaško prisotnost v karibski regiji.

Na Times Square so preizkusili konfete za silvestrovo 2026, ki bo sovpadalo z 250. obletnico Amerike. V Aucklandu so novo leto pričakali 18 ur pred spustom krogle v New Yorku. Poročali so o pripravah policije na zagotavljanje varnosti množic na Times Square.

Ameriška osrednja obveščevalna služba (CIA) je po navedbah ameriških uradnikov z brezpilotnimi letali napadla oddaljeno pristanišče v Venezueli, ki naj bi bilo povezano s pošiljkami prepovedanih drog. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost ZDA za napad, vendar v svoji izjavi ni razkril natančne lokacije ali neposredne vpletenosti agencije CIA. Poročila ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, navajajo, da gre za prvi tovrstni kopenski napad na venezuelskem ozemlju, ki označuje pomemben strateški premik v pritisku Washingtona na Caracas. Po trenutnih podatkih napad ni terjal smrtnih žrtev, uničen pa je bil objekt, ki ga je Trump opisal kot pomembno infrastrukturo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj so se prejšnje ameriške aktivnosti večinoma omejevale na mednarodne vode ali gospodarske sankcije. Viri blizu obveščevalne skupnosti poudarjajo, da gre za precedenčen dogodek, ki odpira nova tveganja v regionalni varnostni arhitekturi Latinske Amerike. Venezuelske oblasti se na incident še niso uradno odzvale z obsežnejšimi protiukrepi, vendar analitiki opozarjajo na možnost zaostrovanja diplomatskih odnosov in povečano nestabilnost v regiji, kjer se ZDA že dlje časa spopadajo z vplivom režima v Caracasu.

Poročilo razkriva, da so pred glasovanjem o dodajanju imena Donalda Trumpa v imenu Kennedyjevega centra spremenili statut centra, da bi zagotovili sprejetje ukrepa brez nasprotovanja. Bela hiša si prizadeva pospešiti postopek pridobivanja dovoljenj za Trumpovo plesno dvorano, pri čemer zveznim agencijam manjkajo ključni podatki o projektu in še čakajo na gradbene načrte. Donald Trump je že prej imenoval Jerome Powella za predsednika Federal Reserve, a se je kasneje ohladil do njega.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na tri čolne v Karibskem morju, ki naj bi tihotapili droge. V napadih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije v enem napadu, preživeli pa so zapustili plovila. Od septembra je ameriška vojska napadla že najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu.

New York Times je bil obtožen prikrivanja genocida v Gazi z opisovanjem izraelskih dejanj kot kazenskega pregona. Izraelske omejitve so paralizirale humanitarno pomoč v Gazi. Predsednica odbora za zdravje v Knesetu je ponovno predlagala izstop Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi domnevnega antisemitizma.

Po začasnem preimenovanju Kennedyjevega centra so številni umetniki odpovedali nastope, Richard Grenell pa je zagrozil s tožbo proti Chucku Reddu zaradi odpovedi nastopa. Gledanost podelitev nagrad Kennedy Center Honors je leta 2025 strmoglavila na rekordno nizko raven. Komedijski pisatelj si je zagotovil spletni naslov, ki ustreza novemu imenu centra po zaslugi Donalda Trumpa.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na domnevni konvoj treh ladij, ki naj bi tihotapile narkotike. V napadih je bilo ubitih najmanj tri do pet ljudi. Napadi so del širše kampanje ameriške vojske proti tihotapljenju v Karibih in vzhodnem Pacifiku, v kateri je bilo od septembra napadenih že najmanj 30 plovil. Lokacija zadnjih napadov ni bila specificirana.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v Parizu sestala na pomembnih pogajanjih o prihodnosti ukrajinskega konflikta, ki so v mednarodni javnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko agencija Reuters poroča o znatnem zbližanju stališč med voditeljema, britanski mediji, kot sta The Guardian in Sky News, opozarjajo, da dejanskega napredka pri doseganju mirovnega sporazuma še ni. Analitiki pri The New York Times poudarjajo, da je za Zelenskega že sama vzpostavitev konstruktivnega dialoga s Trumpom diplomatski uspeh, zlasti ob upoštevanju Trumpovih preteklih tesnih stikov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih napovedi o spremembi ameriške zunanje politike in pritiskov na Kijev, naj zavzame bolj ofenzivno držo oziroma se pripravi na pogajanja z Moskvo. Nemški medij Bild je srečanje označil za uspeh že zaradi dejstva, da je pogovor potekal v civiliziranem tonu, kljub predhodnim napetostim. Vendar pa ameriški CNN izpostavlja, da bodo končni izid takšnih srečanj močno pogojevali Trumpovi vzporedni pogovori s Kremljem, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti glede nadaljnje ameriške podpore Ukrajini.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Po poročanju New York Timesa in CNN je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z dronom na zapuščen pomol v Venezueli v začetku tega meseca. To je prvi znan napad ZDA na cilj v Venezueli.

Po razkritju obsežnih goljufij v Minnesoti, povezanih s shemami zlorabe zveznih sredstev, se je okrepila politična polarizacija. Republikanci, zavezniki Donalda Trumpa, so se osredotočili na Minnesoto, medtem ko je newyorška novinarka Mara Gay trdila, da preiskave predstavljajo politično motivirano iskanje grešnega kozla v somalski skupnosti. Podjetje moža Ilhan Omar se je znašlo pod drobnogledom, zaradi česar je z njihove spletne strani odstranilo imena. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo video posnetke preiskave, kar je sprožilo posmeh.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v okviru svojih prizadevanj za uradno preimenovanje Kennedyjevega centra v Trump-Kennedyjev center soočil z valom odpovedi priznanih umetniških skupin. Po poročanju časnika New York Times je newyorška plesna skupina Doug Varone and Dancers odpovedala svoj aprilski nastop, kar bo podjetje stalo približno 40.000 dolarjev. Odpovedi sta botrovala tudi odstopa dveh vodilnih administratork centra, Jane Raleigh in Alicie Adams, ki sta s tem izrazili protest proti Trumpovemu prevzemu ustanove. Poleg plesne skupine je novoletni nastop odpovedal tudi jazzovski ansambel The Cookers, že pred tem pa glasbenik Chuck Redd. Kulturni center, ki je bil ustanovljen z zveznim zakonom pod administracijo Lyndona Johnsona v spomin na umorjenega predsednika Johna F. Kennedyja, ostaja v središču pravnih in političnih sporov. Medtem ko Trump nadaljuje s svojo agendo v ZDA, je v nepričakovanem radijskem intervjuju nakazal tudi vojaško ali obveščevalno dejavnost v Južni Ameriki. Izjavil je, da so ZDA "zadele" objekt v regiji v okviru pritiska na Venezuelo, vendar podrobnosti o naravi napada ali lokaciji niso bile podane. Ti dogodki dodatno poglabljajo napetosti tako na domačem kulturnem kot na mednarodnem političnem prizorišču.

Brian Cole Jr. je priznal, da je podtaknil bombe v Washingtonu pred 6. januarjem 2021. Domu Jolyju, britanskemu komiku, so prepovedali vstop v ZDA zaradi kritik Donalda Trumpa. Susie Wiles, vodja kabineta Bele hiše, pa naj bi v intervjuju za Vanity Fair razkrila preveč informacij o dosjejih Epstein.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem radijskem intervjuju nakazal, da so Združene države Amerike izvedle napad na velik objekt v Venezueli. Po poročanju časnika New York Times naj bi ameriški uradniki potrdili, da je bila tarča uničeno oporišče za trgovino z drogami. Čeprav uradna Washington in Caracas o incidentu molčita, bi potrditev teh navedb pomenila prvo neposredno vojaško akcijo Trumpove administracije proti režimu Nicolása Madura v sklopu stopnjevanja pritiska na državo. Hkrati se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami ameriške trgovinske politike. Kljub začasni pomiritvi napetosti po oktobrskem srečanju Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Busanu, dolgotrajne carinske ovire povzročajo nepovraten proces preusmerjanja trgovinskih tokov. Podjetja se zaradi visokih dajatev na kitajsko blago pospešeno umikajo s kitajskega trga in iščejo nove proizvodne baze v drugih regijah, kar trajno spreminja strukturo mednarodne menjave.

Britanskemu komiku Domu Jolyju so prepovedali vstop v ZDA zaradi kritik Donalda Trumpa. Ministrstvo za pravosodje je Trumpovo prehodno ekipo opozorilo na neprimernost enega od zaveznikov za visoki vladni položaj zaradi preiskave podkupovanja, ki je ni bilo mogoče zaznati zaradi preskočenega varnostnega preverjanja. Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, se je znašla v težavah zaradi intervjuja za Vanity Fair, ki bi lahko razkril preveč o dosjejih Epsteina.

Jazzovska super skupina The Cookers je odpovedala dva novoletna koncerta v Kennedy Centru, kar je že drugi večji dogodek, ki je bil odpovedan v enem tednu zaradi spora glede preimenovanja prizorišča. Bobnar Billy Hart je dejal, da je sprememba imena centra očitno igrala vlogo pri odpovedi.

ZDA so prvič izvedle napad na venezuelskem ozemlju, in sicer z dronom na domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle tajni napad na objekt za trgovino z drogami, vendar naj bi napadeni čolni prevažali tovor, ki ni bil v skladu s trditvami Bele hiše. Ostanki uničenih plovil so naplavljeni na kolumbijski obali. ZDA so uvedle sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim tankerjem.